Past dobrega počutja: Zdravo življenje povzroča stres

Dovolj spanja, redna telesna dejavnost, skrb za prehrano in duševno zdravje – prizadevanje za zdrav življenjski slog se za mnoge ljudi vse bolj spreminja v še eno nalogo na že tako dolgem seznamu obveznosti, piše portal Smart Up News.

Še posebej mladi odrasli dobro počutje pogosto doživljajo kot vir stresa. Od njih se pričakuje, da bodo uspešni, živeli zdravo, dobro izgledali in pri tem delovali čim bolj sproščeno.

Nova raziskava švicarskega inštituta Gottlieb Duttweiler(GDI) kaže, kako močno je želja po dobrem počutju za mnoge postala breme.

Predvsem pri mladih med 16. in 24. letom starosti se kopičijo znaki stresa in izčrpanosti.

Več kot polovica pripadnikov te starostne skupine pogosto občuti časovni pritisk. Le 12 odstotkov jih navaja, da so redko pod stresom.

Stres zaradi dobrega počutja: mladi pod pritiskom

Želja po kakovostnem življenju danes spremlja skoraj vsa področja vsakodnevnega življenja.

Aplikacije za telesno dejavnost štejejo korake, pametne ure spremljajo spanec, družbena omrežja pa vsak dan ponujajo nove nasvete o prehrani, zdravju in lepoti.

Zato mnogi veliko časa namenjajo skrbi zase. Kljub temu pa raste občutek, da nikoli ne naredijo dovolj.

"Revolucija dobrega počutja z wellness ponudbami na področjih prehrane, zdravja in lepote je odgovor na trajno preobremenjenost v družbi pod visokim pritiskom," pravi raziskovalka Christine Schäfer z inštituta GDI.

Pri mladih odraslih je še posebej opazno, kako tesno so zahteve po uspešnosti povezane z dobrim počutjem.

Kdor želi živeti zdravo, se pogosto znajde pred poplavo priporočil, pravil in pričakovanj.

Dovolj spanja, a še vedno utrujeni

Med tednom 86 odstotkov vprašanih spi najmanj osem ur na noč. Ob koncu tedna se ta delež celo poveča na 91 odstotkov. Kljub temu se več kot polovica pogosto počuti utrujeno.

Očitno izčrpanost ni odvisna zgolj od dolžine spanja.

Kdor nenehno poskuša usklajevati službo, družino, zdravje in osebne cilje, porablja veliko energije tudi na duševni ravni.

GDI ta pojav označuje kot "paradoks dobrega počutja". Raziskovalci s tem opisujejo krog, v katerem iskanje večjega blagostanja samo ustvarja dodaten pritisk.

"Wellness je postal nekakšna popravljalnica za izčrpanega in načetega posameznika," pravi Schäferjeva.

Živeti do 90 ob dobrem zdravju. A za kakšno ceno?

Veliko ljudi si želi dlje ostati zdravih. To se kaže tudi pri vprašanju o želeni življenjski dobi. V povprečju si anketirani želijo dočakati 90 let ob dobrem zdravju.

To je nekaj let več od današnje pričakovane življenjske dobe.

Za dosego tega cilja bi bili mnogi pripravljeni tudi finančno prispevati.

V povprečju menijo, da je približno 180 evrov na mesec primeren znesek za učinkovito metodo podaljševanja življenja.

Trg se na to povpraševanje odziva z vedno širšo ponudbo izdelkov in storitev. Področja prehrane, zdravja in lepote se pri tem vse bolj prepletajo.

Med najbolj izstopajočimi ugotovitvami so:

• 84 odstotkov ljudi jemlje vsaj eno prehransko dopolnilo

• 59 odstotkov uporablja vitamin D

• 64 odstotkov uživa mineralne dodatke

• devet odstotkov jih že uporablja zdravila GLP-1 za zmanjševanje telesne teže

Ženske bi spremenile obraz in prsi, pri moških v trendu "brotox"

Ženske bistveno pogosteje poročajo o družbenem pritisku glede videza, telesne pripravljenosti in prehrane.

Veliko jih več časa nameni negi telesa in svoj videz ocenjuje bolj kritično kot moški.

Toda tudi moški so vse pogosteje izpostavljeni lepotnim idealom.

Primer tega je trend "brotox" (uporaba botoksa pri moških). Z osmimi odstotki uporabnikov delež med moškimi že presega delež med ženskami, kjer znaša šest odstotkov.

Pozornost vzbuja tudi odprtost do estetskih operacij. Če bi bili posegi brezplačni in brez tveganj, bi si operacijo lahko predstavljalo 30 odstotkov vprašanih.

Pri zaželenih posegih se kažejo razlike med moškimi in ženskami. Ženske najpogosteje omenjajo prsi in obraz, moške pa bolj zanimajo posegi na obrazu, laseh, nosu in trebuhu.

Zakaj smo dovzetni za vedno nove izdelke?

Po podatkih GDI je svetovna wellness ekonomija leta 2024 dosegla vrednost 5,8 bilijona evrov. Do leta 2029 bi lahko zrasla na 8,4 bilijona evrov.

"Wellness ekonomija je večbilijonski trg, večji od informacijskih tehnologij, športa ali turizma," pravi Schäferjeva.

Eden od razlogov je po njenem mnenju, da za razliko od hrane pri dobrem počutju ne občutimo zasičenosti, zato smo nenehno dovzetni za nove izdelke.